V zadnjih desetletjih smo zaradi podnebnih sprememb priča vse pogostejšim vremenskim ekstremom, ki s seboj prinašajo uničujoče posledice za naravno okolje, infrastrukturo in človeška življenja. Med številnimi ujmami največje razdejanje gotovo prinesejo poplave, saj so precej nepredvidljive in pogosto zelo intenzivne.
Na drugi strani je zmeraj obstajal nenehen »boj« človeka s poplavami, saj so ga narasle vode vedno znova silile k obvladovanju celinskih vodá, torej rek in potokov. A zaradi pomanjkljive tehnike so bili vsi ukrepi do industrijske revolucije bolj ali manj neuspešni. Šele v 19. stoletju lahko rečemo, da so (v habsburški monarhiji in v širši perspektivi) k regulaciji rek pristopili mnogo bolj strokovno, tudi celostno, in jih (nekje bolj, drugje manj uspešno) le uspeli krotiti.
V ospredju knjige oziroma raziskave so:
- zgodovina velikih poplav na Savinji in njenih pritokih,
- razvoj nasipov, utrjevanja rečnih bregov in regulacij vodotokov,
- vloga deželnih oblasti, inženirjev ter lokalnega prebivalstva pri financiranju in izvedbi protipoplavnih del,
- vpliv poplav na gospodarstvo, promet, naselja in vsakdanje življenje prebivalcev,
- prehod od lokalnih, posameznih posegov k bolj sistematičnemu urejanju rek v drugi polovici 19. stoletja.
Delo ne opisuje le tehničnih rešitev za zaščito pred poplavami, temveč tudi širši družbeni in gospodarski kontekst. Poudarja, da so bile poplave pomemben dejavnik pri razvoju državne vodnogospodarske politike in oblikovanju sodobnega upravljanja z rekami na Slovenskem.
Raziskava hkrati pokaže, kako so zgodovinske izkušnje s poplavami vplivale na razvoj prostora in odnos družbe do naravnih nesreč.
