Drugačen um: Hobotnice in razvoj inteligentnega življenja

Ko so se ti primitivni organizmi vse bolj povezovali z drugimi, so postajali kompleksnejši. Razvili so se prvi živčni sistemi, najverjetneje pri daljnih sorodnikih meduz, kasneje pa so glavonožci, ki so bili sprva neopazni mehkužci, zapustili svoje lupine in se vzdignili visoko nad oceansko dno, kjer so iskali plen ter pridobili višjo inteligenco, s katero jim je to uspevalo bolje. Na drugi neodvisni poti so sesalci in ptice kasneje začeli svoje evolucijsko potovanje.

Čeprav imamo sesalce in ptice za najpametnejša bitja na našem planetu, je v zadnjem času postalo jasno, da visoko inteligenco izkazuje tudi zelo oddaljena veja v živalskem kraljestvu: to so glavonožci, ki jih sestavljajo lignji, sipe in (na njenem vrhu) hobotnice. Že nekaj časa je namreč znano, da hobotnice v ujetništvu lahko prepoznajo svoje človeške varuh(inj)e, se premikajo med sosednjimi akvariji za hrano, ugašajo žarnice z brizgi vode, mašijo odtoke in izvajajo drzne pobege.

Kako je prišlo do tega, da so se bitja s takimi sposobnostmi razvila skozi evolucijsko poreklo, ki je tako drugačno od našega? Kakšen pomen ima dejstvo, da se je v procesu evolucije razum razvil vsaj dvakrat? Hobotnice so s svojo unikatno posebnostjo najbrž najbližje srečanju z inteligent­nimi bitji iz vesolja – kaj se lahko naučimo iz tega?

Kako inteligentne so hobotnice? S pomočjo najnovejših znanstvenih raziskav in lastnih potapljaških pustolovščin nam Godfrey-Smith odkrije veliko skrivnosti, ki obdajajo ta živalski red. Kako so lahko hobotnice, ki so v splošnem zelo samotna bitja z zelo malo socialnega življenja, postale tako pametne? Kako je imeti osem lovk, tako na gosto premreženih z nevroni, da lahko vsaka lovka praktično »razmišlja sama zase«? Kaj se zgodi, ko nekatere od hobotnic zapustijo svoj samotarski način življenja in se začnejo zbirati v skupine, kot se dogaja na nekaterih lokacijah ob avstralski obali? Z raziskovanjem razvoja življenja vse od njegovega začetka in primerjanja človeka z njegovim izjemnim živalskim sorodnikom Godfrey-Smith posveti z novo lučjo na hobotničin um – s tem pa tudi na nas same. Prelistajte notranjost knjige >>

»Avstralski raziskovalec Peter Godfrey-Smith uporabi hobotnice kot vstopna vrata v raziskovanje zavesti, drugačne od človekove, to pa naredi z veliko občutljivostjo in prvovrstnim znanjem.« – Frans de Waal, avtor knjige Bonobo in ateist

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 353 strani.

O AVTORJU:

Peter Godfrey-Smith (1965) je profesor zgodovine in filozofije znanosti na Univerzi v Sydneyju. Osrčje njegovega raziskovalnega interesa je filozofija biologije in filozofija razuma, ukvarja pa se tudi s splošno filozofijo znanosti. Je izkušen potapljač in stras­ten raziskovalec morskega življenja ter je o svojih dognanjih do zdaj napisal že nekaj strokovnih monografij. S knjigo Drugačen um se je predstavil širšemu bralstvu po vsem svetu, saj so hobot­nice in nastanek inteligentnega življenja tema, ki zanima vse več bralcev. Ta knjiga je del načrtovane trilogije, s katero Godfrey-Smith razis­kuje nastanek in razvoj življenja in zavesti.