Moj kitajski ženin: Roman s Kitajske

A Kitajčeva snubitev ji vlije potrebno žensko samozavest; varna pod perutjo ljubezni si izmodri srce. Nič več se ne predaja sanjarjenju razkošne princese, temveč stopi na oder življenja: sedaj se, poliglotka osmih jezikov, celo v sanjskem kraljestvu premika kot dejaven in vedoč človek, se bori za ideale, se razcveta v druženju z ljudmi in si za ženske vredni cilj postavi biti dobra, nesebična, modra, polna znanja in odlik. Svetovna popotnica je rojena!

»Drznemu pripada svet, tega sem se vedno držala.« - Alma Karlin

Trda vezava, 12,5 x 19,8 cm, 208 strani.

MEDIJSKI ODZIVI:

• "Alma je v tistem času pisala za več kot 23 časopisov po Evropi." – Jerneja Jezernik v pogovoru z Veroniko Gnezda, Val 202, Kulturnice
• "V tem delu je zelo hudomušna in odkrita in pove veliko več, kot je zapisala v svoji avtobiografiji." – dostop.si
• "Bila je oseba, ki se je v samo srž držala načela spoznaj samega sebe." – Jerneja Jezernik, prevajalka in raziskovalka dediščine Alme Karlin
• "Roman Moj kitajski ženin lahko vzamemo roke kot sproščujoče (in zelo zadovoljujoče) branje, lahko pa je tudi dober uvod v spoznavanje neverjetnih pisateljskih sposobnosti Alme Karlin. Junakinja Katherina je zgodbo o svojem malem Kitajcu pred stotimi leti zapisala kot "svarilni klic za evropska dekleta". In čeprav se nam zdi v našem modernem globaliziranem času takšno svarilo nepotrebno, ugotovitev iz sklepnega poglavja še zmeraj drži: 'Kitajci imajo tako kot mi Evropejci svoje svetle in temne plati, toda tako svetloba kot sence so na Vzhodu in Zahodu različne.'" – Katarina Mahnič, Radio Ars
• "Velika večina Karlinove ni razumela, v njej niso videli visoko razvite osebnosti, ampak samo čudaško žensko, ki ni našla enakosti med moškim in žensko, njeno vizionarskost, poznavanje univerzalnih principov in prodornost misli pa so imeli za čarovništvo." – www.almakarlin.si

ODLOMEK IZ VSEBINE:

Drznemu pripada svet, tega sem se vedno držala. Kdor ne poskusi preseči ozkih meja njemu prvotno danega obzorja, kdor se nikoli ne spusti v globine življenja in nikoli ne zapusti zemlje, da bi v duhu zalebdel v višjih in čistejših sferah, ta je resda tudi živel, toda le kot sviloprejka v svojem kokonu. Življenje je raziskovanje še neznanega. Dete, ki se po vseh štirih prvič priplazi okoli mize, raziskuje svet prav tako skrbno in v sorazmerju bogati svoje znanje prav toliko kot veliki učenjak, ki se odpravi na potovanje okrog večje hiše, Zemlje.