Nerazumno vedenje: Razvoj vedenjske ekonomije

Najboljša poslovna knjiga po izboru Forbesa in Economista! Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo 2017.

Nobelov nagrajenec Richard H. Thaler v odmevni knjigi 'Nerazumno vedenje' predstavi razvoj ideje, ki leži v srcu njegovega raziskovalnega dela: medtem ko so podjetja in javne institucije desetletja izhajale iz predpostavke, da so ljudje predvidljivi posamezniki z racionalnimi odločitvami, ki se ves čas odločajo tako, da maksimirajo svoje ekonomske koristi, Thaler pokaže, da temu še zdaleč ni tako. S številnimi raziskavami, v katerih kombinira psihologijo in ekonomijo, avtor dokazuje, da so ljudje pri svojem odločanju v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu ves čas nagnjeni k napakam in nelogičnim zaključkom.

Vedenjske (samo)analize so ključnega pomena za vsakega posameznika (če ta želi izboljšati odločitve v svojem življenju) pa seveda tudi v podjetjih in javnih institucijah. S tem ko Thaler povezuje nedavna odkritja v znanstveni psihologiji s praktičnim razumevanjem vedenja, bralcu razjasni modele človekovega odločanja v vse bolj zapletenem in z vse več informacijami obloženem svetu. Ob tem tudi pokaže, kako vedenjska ekonomska analiza spreminja naš pogled na svet, od odločanja v domačem okolju do vključevanja sodobnih disruptivnih podjetij v naše življenje.

'Nerazumno vedenje' je unikatno izviren knjižni preplet psihologije in ekonomije, ki krojita posameznikov svet in njegovo okolje nasploh.

»Ustvarjalni genij, ki je izumil področje vedenjske ekonomije, je obenem tudi mojstrski pripovedovalec in zelo duhovit človek. Vsi ti talenti so na ogled v tej čudoviti knjigi.« – Daniel Kahneman, dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo in avtor knjige Razmišljanje, hitro in počasno

»Če bi moral biti ujet v dvigalu s katerim koli sodobnim intelektualcem, bi izbral Richarda Thalerja.« – Malcolm Gladwell, avtor knjige David in Goljat

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 525 strani.

Prelistajte notranjost knjige - prvih 33 strani >>

O AVTORJU:

Richard H. Thaler (1945) je eden najbolj priznanih ekonomistov na svetu in eden najprodornejših sodobnih mislecev, ki je leta 2017 za svoje raziskovalno delo prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Je avtor knjig Kvazi racionalna ekonomija (Quasi Rational Economics) in Zmagovalčevo prekletstvo (The Winner´s Curse) ter soavtor dela Dregljaj (Nudge), s katero je vplival na bralce po vsem svetu. Predava na Čikaški univerzi, najbolj znan je kot teoretik in praktik vedenjske ekonomije, na tem področju pa že dolgo sodeluje z Nobelovim nagrajencem Danielom Kahnemanom. Nobelovo nagrado je prejel z utemeljitvijo, da je njegovo delo zgradilo most med ekonomskimi in psihološkimi analizami posameznikovih odločitev, s čimer je pripomogel k oblikovanju novega znanstvenega področja vedenjske ekonomije.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

»Med svojim sodelovanjem pri uvel­javljanju vedenjske ekonomije sem spoznal nekaj naukov, ki jih je mogoče z ustrezno previdnostjo vpeljati tudi drugod. Naj navedem tri.

Opazuj. Vedenjska ekonomija se je začela s preprostim opazovanjem. Če je skodelica na mizi pred nami, použijemo preveč oreškov. Imamo mentalne račune – vsega denarja ne obravnavamo enako. Delamo napake, veliko napak. Vsi smo pač ljudje iz mesa in krvi. Če želimo izpodbiti sprejeto modrost, za katero menimo, da je napačna, se moramo najprej ozreti naokoli. Uzrimo svet, kakršen je, ne pa takšnega, kakršnega si želijo drugi.

Zbiraj podatke. Pripovedi imajo močan vpliv in si jih zapomnimo. Zato sem jih v knjigi tudi toliko povedal. Pripoved pa je lahko le ponazoritev. Če se želimo o čem resnično prepričati, še posebej pa, če želimo prepričati tudi druge, potrebujemo veliko podatkov. Mark Twain je nekoč dejal: 'Ne zabredeš v težave zaradi tistega, česar ne veš, temveč zaradi tega, o čemer si prepričan, pa preprosto ne drži.' Ljudje postanejo pretirano samozavestni, ker se ne potrudijo, da bi sledili svojim preteklim napačnim predvidevanjem, potem pa stvari le še poslabšajo, ko delajo pod vplivom potrditvene pristranskosti – iščejo le dokaze, ki potrjujejo vnaprej privzete hipoteze.

Spregovóri. Številne organizacijske napake bi preprosto lahko preprečili, ko bi bil kdo pripravljen šefu povedati, da nekaj ne poteka pravilno.«

O KNJIGI V DRUGIH MEDIJIH:

https://www.youtube.com/watch?v=EAjDFPi_rDQ