Velika pustolovščina

Janja Vidmar je danes dobro uveljavljena avtorica, kar je posledica trdega dela in pogumne odločitve, ki jo je sprejela pred več kot tremi desetletji. Varnost redne zaposlitve je zamenjala z divjo pustolovščino, ko je izbrala pisateljevanje. Kaj pomeni odločitev za tak poklic, kaj pripelje do njega in kakšni so izzivi razgibanega življenja ustvarjalca zgodb, je popisala v pričujoči knjigi, namenjeni širšemu bralstvu, predvsem pa tistim (mladim), ki razmišljajo, da bi vsaj del svojega življenja posvetili ustvarjanju izmišljenih zgodb ali pa literarnem poustvarjanju resničnih svetov.

Avtorica nam v svojem angažiranem in leposlovno podloženem besedilu ponudi vpogled v to, kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti odločil, da se bo zapisal ustvarjalnosti in materialno varnost zamenjal za svobodo in možnost prvinskega kreativnega življenja. Ne deli pa zgolj svoje izkušnje, temveč tudi vse tisto, kar se je skozi leta naučila, na primer, kako se spopadati s strahom pred neuspehom in ustvarjalnimi blokadami.

Vseskozi nas spodbuja k lastnemu ustvarjanju, s katerim lahko obogatimo svoj vsakdan ne glede na to, katero poklicno pot izberemo. Velika pustolovščina je navdihujoča, a realistična pripoved ene naših najbolj znanih knjižnih avtoric in predstavlja nekaj izvirnega v slovenskem knjižnem prostoru.

»Pisanje mi že od nekdaj pomaga razumeti svet, ki ga živim. To si želim tudi za bralce.«

»Knjige Janje Vidmar premikajo svetove. Z Veliko pustolovščino izriše premike lastnega notranjega sveta v procesu ustvarjanja literarnega dela. Ta knjiga prinaša veliko. Sama pa jo v prvi vrsti dojemam kot zagovor branja, pisanja in skrbi za naš jezik. Vse tisto, kar je tako samoumevno, da je prepogosto spregledano, a hkrati ključno za obstoj naše entitete.« – Sabina Fras Popovič

IZ KNJIGE

»Morda se ti v poplavi poklicev, ki štejejo kot zaresni, zdi ustvarjalnost nekaj mimobežnega in nekoristnega. Po svoje imaš prav. Ta hip mi za ohranjanje človeške skupnosti pride na misel na desetine poklicev, brez katerih se sistem bržkone zlomi. Toda ustvarjalnost ni nuja, potreba (no, včasih že!), temveč dodana vrednost, presežek, daritev na oltarju človeške edinstvenosti. Zato ne trepetaj pred njo in ne zavračaj tega, kar ti je bilo položeno v zibelko. Strah je naporen in utrudljiv, čas je, da daš prednost priložnostim.«