Pisatelj uvaja protagoniste kakor v dinamičnem kalejdoskopskem mozaiku, vse romaneskno dogajanje pa temelji na usodah resničnih ljudi. Zgodbe potekajo vsaka po svojem tiru v času skupne zgodovine, njen del je tudi fantastična podoba krvavega diktatorja, ki preživlja svoj zadnji dan.
Pred nami zaživi Dominikanska republika pod gorjačo tridesetletne vladavine enega najbolj krvavih trinogov. Trije nizi poglavij z zgodbami oblastnika, njegovih slug in biričev, ter ljudi, ki pod diktaturo trpijo, če se ne uklonijo, pa tudi umirajo, se kakor prameni spletejo v kito celovite in dinamične pripovedi, ki iz literarne sedanjosti romana zre v preteklost, v realno zgodovino in vir nenehno žive bolečine.
O AVTORJU:
Perujski pisatelj Mario Vargas Llosa (1936) je leta 2010 prejel Nobelovo nagrado, s slovenskimi prevodi pa ga spremljamo že od njegovih začetkov. Na literarnem nebu je zasijal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, že kmalu zatem pa smo v slovenščino dobili prevedena nekatera njegova sijajna dela, tudi romane Mesto in ščeneta, Pantaleon in tolažnice, Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, s katerimi je zaslovel. Llosa literarno snov zajema na široko in obravnava družbeno problematiko rodnega Peruja ter drugih južnoameriških dežel.
V središču njegovih romanov, zanimivih tudi z literarnoteoretičnega gledišča, je pogosto prav osrednja tema vse latinskoameriške književnosti, politična in vojaška diktatura, in sicer tudi takrat, kadar je ne obravnava neposredno; v nekaterih sta policijska in vojaška strahovlada očitno v ospredju, v nekaterih pa ostajata v ozadju kot skoraj nevidna in neoprijemljiva sila, ki duši svobodo družbe in posameznika.
##