Zakaj se rodimo in zakaj umremo

Kako smo se lahko sploh rodili in kot duše utelesili v sedanje telo? Zakaj živimo in dihamo? Kaj je bistvo rojstva človeka? Zakaj smo ravno na planetu Zemlja? Ali je rojstvo potemtakem stvar usode? Zakaj se človek rodi, če na koncu umre?

To so nekatera vprašanja, o katerih potekajo različne razprave, mišljenja, filozofski in akademski pogledi na bistvo rojstva in smrti človeka. Vprašanja, ki si jih ljudje postavljamo, so zanimiva, nekatera pa popolnoma nesmiselna. Človeški ego je potreba, brez katere človek v današnji, ne bomo rekli sodobni družbi, ker je to relativno, živi in preživi. Je pa preveč zakoreninjen v človeštvo in je evolucijsko vedno močnejši. Preveč ega škodi človeku pri razumevanju in razmišljanju.

Bistvo vsega, bistvo rojstva in končanje utelešenega življenja – ego nas oddaljuje od prave resnice. Pravi resnici sta univerzalna energija vesolja in brezpogojna, resnično čista brezpogojna ljubezen. V knjigi se avtor, hipnoterapevt, jasnovidec in medij ukvarja s temi zanimivimi temami: vprašanji kaj, kdo, zakaj, od kod, razlog, resnica, prepričanje, čustva, smisel vsega …

Ob branju pričakujte lepe trenutke, avanturo, pustolovstvo, zabavo, solze, spoznavanje resnice o sebi, o svojem obstoju. Bodite odkriti, razumni, razmišljajoči, odprti, kreativni, brezskrbni … In na koncu boste spoznali, da je čisto vse tako, kot mora biti, in da je na koncu vse dobro.

RECENZIJA BUKLA:

Vprašanje smrti in življenja po njej se poraja v slehernem človeku in vsak pravzaprav na podlagi svojih izkušenj, vizije in še marsičesa to doživlja po svoje. Avtor drobne knjižice nas popelje na pot spoznavanja življenja po smrti in pred rojstvom kot izkušen regresoterapevt, jasnovidec in medij. Vsaka posledica ima svoj vzrok – mnogo teh je v prejšnjih življenjih – teh imamo ljudje menda lahko največ pet in v njih se duša preko zemeljskih lekcij ves čas uči ljubezni. Preko raziskovanja življenja po smrti oz. pred ponovnim rojstvom in preko izkušenjskih zgodb pojasnjuje, zakaj dobivamo v življenju lekcije, zakaj trpimo, ljubimo, jočemo. Bralcem polaga na srce, naj s seboj in bližnjimi vzpostavijo dobre odnose in naj ne puščajo ljubih ljudi trpeti. S seboj na drugi svet ne odnesemo nič materialnega, pač pa to, kar smo nosili v človeških telesih in v srcu in ostane zapečateno v duši. (Sabina Burkeljca, Bukla 158)