Čudaštvo v moji glavi - MV

Čudaštvo v moji glavi, deveti roman Orhana Pamuka, je nepozabna ljubezenska zgodba in virtuozna sodobna epopeja. Je eden pisateljevih največjih dosežkov in njegovih najbolj branih romanov.

RECENZIJA BUKLA:

"Od izida slovenskega prevoda obsežnega romana Muzej nedolžnosti turškega literarnega nobelovca Orhana Pamuka (1952) je minilo že več kot desetletje (vmes je leta 2015 izšlo še njegovo esejistično delo Naivni in sentimentalni romanopisec, leta 2017 pa tudi krajši roman Rdečelaska, ki je izvirno izšel leto prej), tako da so tisti, ki radi berejo tega avtorja, lahko veseli, da se bodo končno lahko spet potopili v njegove razvejane pripovedne meandre.

Kajti Čudaštvo v moji glavi je prav to: zgodba o življenju, dogodivščinah in sanjah Mevleta Karataşa, prodajalca boze (fermentirane alkoholne pijače), in njegovih prijateljev ter družine, obenem pa je to tudi slika istanbulskega življenja, ki ga Pamuk tako rad obdeluje v svojih romanih, med koncem šestdesetih let prejšnjega stoletja in letom 2012, ko se zgodba sklene (roman je izšel nekaj let za tem). Mevlut je po rodu iz centralne Anatolije, v Istanbul pa pride kot dvanajstletnik v lovu za srečo, ki se mu v tem spreminjajočem se in vse bolj modernem mestu – glasnem, kaotičnem in koruptivnem – ves čas nekako izmika. Intimni roman epske dolžine, ki je obenem biografija človeka in mesta." - Samo Rugelj, Bukla 169

ODLOMEK IZ KNJIGE:

»Da bi bolje opisal življenje in sanje našega junaka, bom pripovedovanje začel nekje na sredini njegove zgodbe in bom najprej pojasnil, kako je Mevlut junija 1982 ugrabil dekle iz sosednje vasi Gu¨mu¨şdere (ki spada v občino Beyşehir v Konyi). Mevlut je dekle, ki je pristalo na to, da pobegne z njim, prvič videl pred štirimi leti na poroki v Istanbulu. To je bila poroka stričevega starejšega sina Korkuta, ki so jo leta 1978 praznovali v Mecidiyek.yu. Mevlut nikakor ni mogel verjeti, da je tudi sam všeč prelepemu dekletu, skoraj še otroku (imelo je trinajst let), ki ga je videl na poroki v Istanbulu.

To dekle je bilo sestra neveste, torej žene njegovega bratranca Korkuta, in je prvič v življenju videlo Istanbul, kamor je prišlo na poroko svoje starejše sestre. Mevlut ji je tri leta pisal ljubezenska pisma. Dekle mu ni odgovorilo, vendar je Su¨leyman, Korkutov brat, ki je skrbel za to, da so pisma romala k njej, Mevlutu ves čas vlival upanje in ga spodbujal, naj ne odneha. 

Zdaj, ko je Mevlut nameraval ugrabiti dekle, je Su¨leyman spet pomagal svojemu bratrancu: usedel se je na voznikov sedež svojega kamioneta znamke Ford in se skupaj z Mevlutom iz Istanbula odpeljal v vas, kjer je preživel otroštvo. Prijatelja sta skovala načrt ugrabitve, ki je obljubljal, da ju nihče ne bo videl.«