Jung pri tem seveda formulira rezultate svojih lastnih raziskovanj in novih spoznanj. Razvoj samostojnih in jasnih konceptov sam po sebi ni bil sklenjen sistem ukvarjanja z različnimi psihološkimi usmeritvami in teorijami, saj so njegova spoznanja čedalje bolj segala preko meja vsega, kar je prikazovala dotedanja psihologija, tako da so svoj pravcati vrhunec dosegla z revolucionarnim spisom o sinhroniteti kot načelu nevzročnih povezav, ki predstavlja zaključno poglavje tega Jungovega zvezka.
S svojim delom z naslovom Transcendentna funkcija je v raziskovanje vključeval načela s področja psihičnih empiričnih dejstev, kar predstavlja izhodišče njegovega raziskovanja problematike tako imenovane »aktivne imaginacije«, ki je izrednega pomena za posameznikov psihološki razvoj in njegovo psihološko dozorevanje.
Ta zvezek torej ponuja podroben prikaz razvoja in teoretskega oblikovanja Jungovih na empiričen način pridobljenih konceptov s področja analitične psihologije.
##