Zadnja knjiga Sanje Lončar. Osebna zgodba, ki jo je pisala do zadnjega diha in v kateri prvič razkriva pot, ki jo je oblikovala. Poskrbite zase, za dobra semena, za dobro zdravje, povezujte se v sooskrbi. Skrb za druge, ki tega nočejo, pa je potratna. To je knjiga, ki jo je Sanja Lončar napisala, ker je čutila, da jo mora napisati. Priznana slovenska avtorica, predavateljica in pobudnica vseslovenskega gibanja Skupaj za zdravje človeka in narave, v svojem poslednjem delu prvič povsem odkrito spregovori o življenjskih izkušnjah, prelomnicah in globokih vprašanjih, ki so jo oblikovala.
»Iskreno – do sedaj nisem mislila potegniti črte pod svojimi izkušnjami ... ker se mi zdi, da imam več projektov pred seboj kot za sabo. Sovražim avtobiografije, ki opravičujejo preteklost in napihujejo ego, zato bi, če se tega lotim, rada od sebe dala nekaj, kar bo ljudem koristilo.«
Sanja Lončar je knjigo Do zadnjega diha začela pisati leta 2023 in jo dokončala le nekaj dni pred svojim slovesom 30. julija 2025. To ni le klasična avtobiografija, temveč pretresljivo osebno pričevanje o življenju, spoznanjih in odgovorih, ki so jo spremljali do zadnjih dni njenega ustvarjanja. Točno leto dni po odhodu največje slovenske skrbnice za zdravje človeka in narave prihaja pred njene bralke in bralce presenetljiva avtobiografija. Sanja Lončar je spisala srčno oporoko narodu, ki si ga je izbrala za svojega, in svetu prihodnosti. Knjiga ne ponuja vnaprej pripravljenih receptov, temveč odpira vrata v intimo ženske, ki si je upala živeti drugače.
»Na sebi sem doživela toliko sprememb, in za marsikatero so bile zaslužne knjige, izkušnje ali ljudje (in živali), ki so mi pomagali pri moji rasti. Če jim je uspelo že tolikokrat premakniti trmasto Sanjo, je to dokaz, da se da. Iz hvaležnosti vsemu, kar je premaknilo mene, poskušam tudi sama sejati to seme v upanju, da bo skalilo tam, kjer bodo tla dovolj pripravljena, da podprejo rast.«
Prav iz teh prelomnih sprememb in nepredvidljivih srečanj se izrisuje življenjska pot, ki jo Sanja v knjigi prvič tako intimno razkrije. Od iskanja doma do poslanstva: Kako jo je pot iz rodnega Pančeva preko marketinškega sveta v Ljubljani privedla do popolnega preobrata in rojstva njenega resničnega poslanstva? Ko resnica postane pomembnejša od udobja: Sanja v knjigi ne skriva svojih dvomov, napak, strahov in notranjih bojev. Pred bralcem ne stoji nedosegljiva javna osebnost, temveč ženska iz mesa in krvi – radovedna, iskrena, včasih nepopustljiva, a vedno zvesta svoji resnici.
»V kolikor je stvarstvo ocenilo, da sem povedala dovolj, da ljudje začnejo razmišljati s svojo glavo, je čas, da utihnem. Prihaja čas za ozaveščene ljudi, da odgovornost za prihodnost vzamejo v svoje roke in so zanjo pripravljeni tudi kaj narediti.«
Sanja Lončar je desetletja raziskovala zdravje, prehrano, samooskrbo in naravne rešitve. V knjigi Do zadnjega diha pa se potopi v tisto najpomembnejše: kako ohraniti zvestobo sebi, kako živeti odgovorno do drugih in kje najti smisel v času hitrih družbenih sprememb. Zato bo ta navdihujoča knjiga globoko nagovorila tudi tiste bralce, ki njenega dela doslej še niste podrobneje poznali.
»Če me danes kdo vpraša, kako si upam povedati po pravici to, kar drugi raje zamolčijo, si mislim ... vi verjetno (še) ne veste, koliko boli, če zamolčiš sebe.«
Do zadnjega diha ni le zgodba Sanje Lončar. Je knjiga, ki za osebnimi spomini odpira vprašanja o zdravju, odgovornosti, odnosih in smislu. Vprašanja, ki ostajajo aktualna za vsakogar od nas.
Komu je knjiga Do zadnjega diha namenjena?
- Vsem zvestim bralcem in bralkam knjig in drugih prispevkov Sanje Lončar.
- Tistim, ki vas zanimajo naravno zdravljenje, samooskrba in trajnostni način življenja.
- Ljubiteljem pristnih, neolepšanih življenjskih zgodb in (avto)biografij.
- Vsem, ki iščete kakovostne knjige za osebno rast in navdih za odgovorno prihodnost.
Zakaj mora ta knjiga najti mesto na vaši knjižni polici? Ker prvič in zadnjič razkriva ozadje zgodbe ženske, ki je zgradila največje samooskrbno gibanje pri nas. Med njenimi poslednjimi zapisanimi mislimi boste morda našli prav tisti odgovor, ki ga v tem trenutku najbolj potrebujete.
MNENJA O KNJIGI:
- “Kot je večkrat rekla naša Sanja – »če želiš spremembe, zavihaj rokave in naredi boljši svet zase in za druge«. Tako tudi s to knjigo daje dobro popotnico vsem, ki želijo soustvarjati boljši svet. In, predvsem, daje jasne smernice, kako k temu pristopiti. Veličina ljudi ni v žari, ni v spominu, pač pa v tem, da nas krepijo v zavedanju, da smo povezani po poti nevidnih vezi v vesolju, ki nas povezuje v idejah in dejanjih.” - Irena Rotar, Sanjina prijateljica; vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, Ekoci
- “Ob koncu tega življenja si nam zapustila pomenljivo sporočilo: »V poslanstvu, ki ga opravljamo za druge, je potrebna pozornost tudi do sebe.« Ne le zame, še za marsikoga je preživetveno. Naj nas strezni!” - pater Karel Gržan, puščavnik, ki živi med ljudmi, astroarheolog, avtor blizu 50 knjig
- “To je knjiga modrosti, knjiga rešitev. In knjiga opomina. Ne vemo, ali bi se lahko končala drugače. V mozaiku poslednji delček ostaja skrivnost. Ljuba modrinja, maham tja onkraj.” - Melita Berzelak, urednica revije Jana
- “Knjiga, ki nam jo je zapustila ta mojstrica sistemov, je orakelj. Odpre in ti odgovori. Živi.” - Tadeja L. Zupan, urednica knjige
O AVTORICI:
Sanja Lončar je bila ena najbolj prepoznavnih slovenskih raziskovalk naravnih rešitev za zdravje, avtorica, predavateljica in povezovalka ljudi, ki je verjela, da največje spremembe nastanejo takrat, ko znanje postane skupno dobro. In to znanje je prostrani vrt, ki bo dajal še dolgo zdrava semena, da prinašajo cvetove in plodove prihodnosti.
Sanja Lončar (1965–2025) je bila po rodu iz Pančeva, enega od industrijsko najbolj razvitih in tudi močno onesnaženih mest nekdanje Jugoslavije. Otroštvo je preživela med »vlažnim plesnivim najemniškim stanovanjem« v tem mestu in čarobno veliko, čeprav zapuščeno posestjo babice in dedka v Soko Banji. Iz Beograda je prišla v času vojne v Ljubljano in tu nekaj let delala v marketinških vodah. Po treh letih trdih preizkušenj z vizami in ‘gastarbajterskega’, nikoli lahkega bivanja, se je zalotila, da si kupuje novoletne okraske. Takrat je dojela, da bo Slovenija njen dom. Kot sociologinja in dramaturginja je svet opazovala, ga raziskala sistemsko, z veliko talenti, ter ga preoblikovala po svoje. Ko se je »v Escadinem kostimu v petzvezdičnem hotelu na stranišču s pozlačenimi pipami« nekje v tujini uzrla v svojem bistvu, si je priznala, da sodeluje v manipulaciji, v kar se velikokrat prelevi marketing, še posebno na globalni ravni.
In je sledila želji, ki je v njej tlela že dolgo in se zdi kot nemogoča: v projekt Skupaj za zdravje človeka in narave je od leta 2005 s številnimi predanimi sodelavkami in sodelavci združila številna društva, posameznike in združenja v danes največji nevladni projekt na področju iskanja naravnih rešitev. Kot je povedala, so z njim »organizirali na tisoče predavanj, na stotine delavnic in drugih dogodkov, ter skozi naše kanale omogočili promocijo več kot tridesetim društvom in neštetim projektom«. Najprej pa je za seme vse te mogočne zgradbe pomoči človeku in naravi vzpostavila društvo Ognjič, ki je še danes formalni nosilec projekta Skupaj za zdravje človeka in narave ter razvejanega, izjemnega spletnega središča Zazdravje.net.
S sodelavkami in sodelavci je vzpostavila tudi živo mrežo Samooskrbni.net, ki je postalo največje samooskrbno društvo v Sloveniji; šteje preko 500 članov, v njem je povezanih več kot 20 lokalnih timov. Njeni sodelavci pravijo, da je v njem Sanja delovala »z vsemi močmi in v njem našla svoje srčno poslanstvo«. Spisala je 26 lastnih in soustvarjenih knjig, ustvarila nešteto dragocenih videoposnetkov, pa izdala 157 številk brezplačnih revij, ki jih je uredila in v veliki meri tudi spisala, ter po skrbno zastavljenem poslovnem modelu zanj pridobivala tudi sredstva. V živo in potem vedno več tudi prek spleta je predala na tisoče predavanj, organizirala na stotine dogodkov ter bila nepogrešljiva v neštetih sodelovalnih projektih. Spomin na to hranijo številni serverji, torej stroji, ki jim je zaupala hrambo svojega dela; predvsem pa ostaja v toplem spominu ljudi, ki so začenjali te poti z njo, ter tistih, ki hranijo nešteto njenih zdravih, zlatih nasvetov – ki preizkušeno pomagajo.