Ljubiti morilca: Časopisni eseji 2021-2023

Včasih žrtev, če preživi, še naprej ljubi svojega morilca. Še huje je, kadar si storilec za žrtev izbere otroka. Kaj žene mater, da daje možu oziroma partnerju prednost pred varnostjo že življenjsko ogroženega otroka? Da si prizadeva za nadaljnje stike storilca z otrokom. In kaj je narobe z institucijami, da ne posežejo vmes, ko je vsem na ustih otrokova korist kot najvišji interes?

Kako si lahko predstavljamo, da Josef Fritzl, ena najtemnejših kriminalnih duš sodobnega časa, dobi v zapor že kmalu po obsodbi dvesto ljubezenskih pisem, podpisanih z imenom in priimkom, žensk, ki so zanj pripravljene dati dušo in telo? Kako razumeti množično odobravanje grozljivega poboja otrok, ki ga je v Beogradu zagrešil mladoletni Kosta K.? Kako je lahko Breivik neizčrpen vir navdiha neredkim skrajnežem, tudi slovenskim, na srečo doslej le z verbalno podporo?

In smo pri morilcih v razširjenem pomenu besede. Pri politikih, ki obljubljajo čisto deželo, brez ljudi, ki so tuje vere in kulture; deželo, kjer bodo veljali naravni zakoni in kjer primeroma istospolno usmerjeni lahko v najboljšem primeru životarijo na obrobju, morda registrirani kot posebneži in na tak način ožigosani, da jih hitreje prepoznamo in se jim še lažje izognemo.

Prejšnja knjiga Petrovčevih kolumn iz Dnevnika z naslovom Stopinje upora je zajemala besedila, ki so nastajala šest let. Zakaj torej nova knjiga prihaja že v pol krajšem času? Ker smo v med in pokoronskem obdobju globalno, pa tudi v Sloveniji zaznali trende, ki jih je avtor odlično detektiral pod naslovom Ljubiti morilca. V eksistenčni krizi se marsikomu zdi lažje sprejeti nasilneže kot verodostojne partnerje in običajne sopotnike – tako v družinah, v šolah ali v družbi nasploh.

Kaj vse je šlo narobe, da je do tega prihajalo (in še prihaja), se skozi različne dnevnopolitične zgodbe sprašuje kriminolog, ki je v zadnjem času sodeloval tudi v Strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora. Iz Petrovčevih tekstov ne veje sovraštvo, pač pa kritičnost z odločnimi vprašanji, ki iščejo in včasih tudi najdejo odgovore. Iz njih pa občasno veje tudi humor, tokrat nekoliko bolj subtilen, ki tematike, ob katerih se ustavlja, mehča na mestih, kjer jim to dobro dene. Tri besedila so nastala tudi za tednik Mladina.