Zdravi pri stotih

Iz te knjige boste pridobili spoznanje, da si lahko življenjsko dobo in dobro zdravje dramatično podaljšate. Pomagala vam bo, da boste v teh dodatnih letih – pravzaprav v vseh svojih preostalih letih – doživljali razcvet svojega najlepšega in najmodrejšega jaza.

Tudi če ste se doslej slabo prehranjevali in niste prav dobro skrbeli zase, tudi če ste prestali več kot le svoj delež tegob in bolečin, vam bo knjiga pokazala, kako lahko vaše nove izbire, sprejete danes in jutri, znatno izboljšajo vaše obete v prihodnosti. Dala vam bo priložnost popraviti napake, ki ste jih naredili na svojemu telesu. Naučila vas bo znova pridobiti moč in strast do življenja, za kateri ste morda mislili, da ste ju za vedno izgubili.

RECENZIJA BUKLA:

"Podatki o vse daljši življenjski dobi prebivalstva v razvitih državah na primer kažejo, da naj bi povprečen Američan v 21. stoletju dalj časa skrbel za svoje starše kot pa za svoje otroke. Seveda pa staranje prebivalstva s seboj prinaša nove izzive; kako se (po)starati na čim bolj aktiven, dostojanstven in lastnemu bivanju prijazen način. John Robbins, eden od vodilnih strokovnjakov za preučevanje vpliva na okolje, trdi, da je to, kdo boste postali v poznejših letih, in to, kako bodo ta leta potekala, odvisno od vseh izbir, ki jih sprejemate, od vseh načinov, kako skrbite zase, od vseh podrobnosti, s katerimi si urejate svoje življenje, in tudi od tega, kako in o čem razmišljate v celotnem toku svojega življenja.

Njegova knjiga Zdravi pri stotih je razdeljena na pet delov: v prvi analizira specifike tistih prebivalcev oziroma skupin po svetu, ki se ponašajo z nadpovprečno življenjsko dobo, od tistih, ki živijo v Zakavkazju, do tistih iz Okinave, v drugi se posveča prehrani in skuša povzeti, kakšna je tista, ki omogoča dolgoživost, v tretjem delu se posveča povezavi med telesom in duhom, četrti del se posveča ljubezni kot ključni vitalistični sili pri človeku, peti del pa je posvečen duhu še posebej in pokaže, kako na naše staranje vplivajo tudi kulturni vzorci posamezne družbe, ki ji pripadamo. Uporabno in poglobljeno!" - Samo Rugelj, Bukla 149